Tedni(k) Občine Kamnik (5.10.2026)

Na območju Občine Kamnik poteka več delovišč sanacijske obnove vodotokov in hudournikov. Direkcija RS za vode na podlagi izdelanega načrta sanacije za ureditev vodotokov po poplavah skupaj s podjetjem Hidrotehnik, d. o. o. in podjetjem Nivo Eko d.o.o. ter podizvajalci izvaja sanacijska dela. Z urejanjem in sanacijo vodotokov po poplavah se v prvi vrsti zagotavljajo večja pretočnost, odstranjevanje naplavin in plavja ter zaščita poškodovanih brežin vodotokov.
05Direkcija Republike Slovenije za vode je pripravila posebno aplikacijo, preko katere lahko spremljate delovišča koncesionarja v Občini Kamnik: https://poplave2023.evode.si/.

Sanacija plazov
Na območju Občine Kamnik se nadaljuje intenzivno izvajanje sanacijskih del na več plazovih, poškodovanih oziroma aktiviranih ob ujmah. Na posameznih lokacijah se dela že zaključujejo, na drugih pa zaradi zahtevnih geološko-geomehanskih razmer potekajo dodatna preverjanja in prilagoditve projektnih rešitev dejanskemu stanju na terenu.

Cesta Špitalič–Rovt
Dela na sanaciji plazu na cesti Špitalič–Rovt so zaključena. V okviru sanacije je bil dokončan sistem meteornega odvodnjavanja z vgradnjo cestnih požiralnikov, vtočnih jaškov in prepustov, izvedeni sta bili priprava vozišča in asfaltiranje. Zaključena so bila tudi finalizacijska dela, ki so obsegala ureditev bankin, humusiranje in zatravitev površin ter čiščenje območja gradbišča. V sklopu zaključnih del so bile vgrajene tudi jeklene varnostne ograje (JVO), s čimer je sanacija na terenu v celoti zaključena.
Sledita še končni pregled izvedenih del in priprava dokumentacije za primopredajo. Zaradi dodatno izvedenih oziroma povečanih količin posameznih del se z izvajalcem usklajujeta tudi končni obračun in predlog aneksa k pogodbi.

Poreber
Na območju sanacije plazu v Porebru se dela približujejo zaključni fazi. Osrednji stabilizacijski ukrep predstavlja izvedba lesene podporne kašte, katere gradnja je skoraj v celoti zaključena. Sočasno potekata zasipavanje in oblikovanje območja plazu. Po dokončanju lesene kašte bo izveden še končni zasip plazu nad podporno konstrukcijo, s čimer bo vzpostavljena predvidena končna geometrija brežine. Dokončati je treba tudi preostala dela na ureditvi odvodnjavanja, nato pa bodo sledili končno planiranje terena, ureditev brežine in vzpostavitev območja v ustrezno končno stanje.
Dela potekajo skladno s predvideno dinamiko. Ob ugodnih vremenskih razmerah je zaključek sanacije predviden pred sredino oktobra.

Poreber
Na območju sanacije drugega plazu v Porebru je bila v začetni fazi izdelana začasna dostopna pot, potrebna za dostop gradbene mehanizacije. Ob njej je bila izvedena drenaža, brežina pa je bila dodatno zavarovana z jeklenimi tirnicami in leseno zložbo. Izvedeni so bili tudi izkopi za drenažna rebra in globinske sondaže, na podlagi katerih je geomehanski nadzor pregledal dejansko stanje terena. Glede na ugotovljene geološko-geomehanske razmere je bila projektna rešitev v okviru projektantskega nadzora ustrezno prilagojena in dopolnjena.
Trenutno je glavno odvodno-drenažno jedro zaključeno, izvedeno je tudi dodatno drenažno rebro, določeno na podlagi ugotovitev med samo izvedbo. Zaključen je še odvodni del cevovoda po dostopni poti.
Za dokončanje sistema odvodnjavanja je treba izvesti še končno povezavo odvodnega cevovoda po pobočju do vodotoka. Sledili bodo planiranje in ureditev območja sanacije, odstranitev začasne dostopne poti ter vzpostavitev zemljišča v prvotno oziroma ustrezno končno stanje.
Kljub povečanemu obsegu posameznih del sanacija poteka skladno z načrtovano dinamiko. Zaključek del je predviden v prvi polovici oktobra, po trenutnih ocenah pa bo izvedba ostala znotraj pogodbenih finančnih okvirov.

Žale
Na sanaciji plazu na Žalah se nadaljujejo aktivnosti na območju brežine pod izvedenim opornim zidom. Izvajalec je zaključil postavitev vseh 10 predvidenih dežnikastih elementov Ferfalla, za katere je predvideno sidranje v stabilno zaledno podlago s centralnimi sidri dolžine 12 metrov. Ker rezultati preizkusa »žrtvenega« sidra niso dosegli pričakovanih vrednosti, je projektantka zaradi zagotavljanja ustrezne stabilnosti in varnosti konstrukcije odredila dodatna testiranja sider. Do prejema in strokovne presoje končnih rezultatov se ključna dela na sidranju elementov ne nadaljujejo. Na podlagi rezultatov dodatnih preizkusov bodo določeni nadaljnji tehnični ukrepi in način sidranja elementov Ferfalla, pri čemer bo po potrebi izvedeno tudi dodatno sidranje.
Po potrditvi ustrezne tehnične rešitve se bodo dela nadaljevala s sidranjem in zasipom elementov ter dokončnim oblikovanjem in ureditvijo brežine. Ob nemotenem nadaljevanju del in ugodnih vremenskih razmerah je zaključek sanacije predviden v oktobru.

Laniše
Na sanaciji plazu v Lanišah se nadaljujejo aktivnosti v okviru zaključevanja 1. faze sanacije. Na območju Plazu 1 pod cesto je bil odstranjen in odpeljan ves predvideni zemeljski material, brežine so izoblikovane v končno stanje, celotno območje pod plazom pa je zatravljeno. Strmejši del brežine neposredno pod cesto je dodatno zaščiten z mrvo. Na območju Plazu 1 nad cesto se nadaljujeta odstranjevanje in premeščanje splazelega materiala. S pajkastim bagrom se material postopoma premešča po pobočju do spodnjega dela, od koder se naklada in odvaža. Dosedanja izvedba je pokazala, da je območje plazu obsežnejše in geotehnično zahtevnejše, kot je bilo mogoče predvideti v začetni fazi, zato je bil projekt sanacije dopolnjen in prilagojen dejanskemu stanju na terenu.
Trenutno je v postopku podpisa aneks za dokončanje del v okviru 1. faze sanacije. Hkrati že potekajo priprave projektne in razpisne dokumentacije za 2. fazo sanacije, v okviru katere bodo izvedena preostala dela za celovito in dokončno stabilizacijo območja.
Po izvedenem postopku javnega naročila in izboru izvajalca se bodo dela nadaljevala skladno z dopolnjenim projektom. Cilj Občine Kamnik je čimprejšnje nadaljevanje 2. faze ter dokončna in dolgoročna stabilizacija celotnega območja plazu.

Cesta Praproče–Mejaša
Na območju sanacije plazu ob cesti Praproče–Mejaša se nadaljujejo dela na izvedbi sistema odvodnjavanja in stabilizaciji plazu. Pred pričetkom izvedbe drenažnih reber so bili izvedeni sondažni izkopi, na podlagi katerih je geomehanski nadzor določil ustrezne globine in način izvedbe drenažnega sistema. V spodnjem in zgornjem delu plazu so bila izvedena drenažna rebra z vgradnjo revizijskih jaškov, izkopi ter obsip in zasip drenažnih cevi. Spodnji del plazu je v grobem zaključen, potrebni sta še fina izravnava in končna ureditev terena. V nadaljevanju se je pričela izvedba armiranobetonskih (AB) pilotov, ki predstavljajo pomemben konstrukcijski ukrep za stabilizacijo območja. Geomehanski nadzor je med izvedbo opravil pregled, pri betoniranju pilotov pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti, zaradi katerih je bilo nadaljevanje teh del začasno zaustavljeno.
Pred nadaljevanjem pilotiranja je treba z izvajalcem uskladiti in zagotoviti ustrezne postopke vrtanja ter vgradnje betona skladno s projektno dokumentacijo in zahtevami geomehanskega nadzora. Po potrditvi ustreznega načina izvedbe se bodo dela na AB pilotih nadaljevala, vzporedno pa bodo potekala tudi preostala dela na odvodnjavanju in končni ureditvi območja.

Oddelek za družbene dejavnosti  

Glasbena šola KamnikNa objektu Glasbene šole Kamnik, stavba 1080, se dela približujejo zaključku. V preteklem tednu je bil opravljen kvalitativni pregled objekta, ki so se ga udeležili predstavnik Občine Kamnik, izvajalec del, ravnatelj Glasbene šole Kamnik in strokovni nadzor. Pri pregledu je bilo ugotovljenih nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih bo izvajalec odpravil v dogovorjenem roku.

V nadaljevanju bo urejena tudi zunanja okolica pri vhodu v objekt (namestitev zaščitnih mrež nad svetlobnimi jaški, ureditev terena pred vhodom in namestitev rampe za invalide). Z ureditvijo dostopa bo objekt postal prijaznejši in dostopnejši vsem uporabnikom. Pomemben korak je bil narejen tudi na področju energetske učinkovitosti. V preteklem tednu je bila zagnana sončna elektrarna na objektu Glasbene šole Kamnik. Ker gre za skupnostno sončno elektrarno, bo presežek proizvedene električne energije namenjen tudi drugim javnim zavodom.

Tomosove Legende na poti »Od lipe do lipe«
Tomosove Legende, ki delujejo pod okriljem ŠKD Sela, so v petek, 2. oktobra 2026, pripravili že tradicionalni izlet z mopedi, ki so ga poimenovali »Od lipe do lipe«. Pot, ki je povezala ljubitelje Tomosovih mopedov, slovensko podeželje in del naše naravne ter kulturne dediščine, je po knjigi Slovenske lipe načrtoval Nejc Štrajhar. Iz prvotne zamisli je z leti nastala tradicija, s katero Tomosove Legende na svoj način povezujejo tehniško dediščino, slovensko pokrajino in zgodbe naših lip.
Na pot se je iz Kamnika podalo  mopedistov, spremljala pa jih je tudi spremljevalna ekipa. Njihov cilj ni bil zgolj premagati kilometrov, temveč obiskati kraje in lipe, ki imajo v slovenskem prostoru poseben pomen.
Zbrane je ob kamniški lipi pri mamutu pozdravil tudi župan Matej Slapar,  ki je izrazil zadovoljstvo, da Tomosove Legende s svojimi izleti ohranjajo tehniško dediščino ter jo povezujejo tudi z naravno in kulturno dediščino naših krajev. Poudaril je pomen druženja, povezovanja različnih generacij in ohranjanja tradicije ter mopedistom zaželel srečno in varno pot nazaj domov. 

Skriti vrtovi Šutne odprli svoja vrata
V petek, 2. oktobra 2026, je Šutna z okolico znova razkrila del svojih manj poznanih zgodb. Udeleženci tradicionalnega sprehoda v organizaciji Krajevne skupnosti Kamnik – center in pod vodstvom Nuše Lesjak so tokrat odkrivali vrtove, ki jih med vsakdanjim hitenjem po eni najlepših kamniških ulic le redko opazimo. Zbranim se je ob začetku pohoda v Parku Evropa pridružil tudi župan Matej Slapar.
Zgodbe hiš, vrtov in ljudi, povezanih z njimi, so odstirali Vanda in Marta Sakelšek, Damjan Gladek, družina Lah, Marko Novak in drugi.
Udeleženci so se zbrali v Parku Evropa, kjer je Vanda Sakelšek predstavila zgodbo Cudermanove hiše. Župan Matej Slapar pa je zbrane pozdravil in jim zaželel prijeten sprehod, poln zanimivih zgodb in novih pogledov na bogato dediščino tega dela Kamnika. Ob tem je poudaril pomen takšnih dogodkov, ki povezujejo prebivalce ter razkrivajo zgodbe in kotičke mesta, mimo katerih se v vsakdanjem življenju pogosto sprehodimo, ne da bi jih sploh opazili.
Pot jih je nato vodila v atelje Marte Sakelšek, kjer so si lahko ogledali še enega od zanimivih prostorov, ki se skrivajo za pročelji Šutne. Sprehod se je nadaljeval do železniške postaje Kamnik mesto, kjer je vodja projekta Nuša Lisjak predstavila zanimivosti o vrtovih, do katerih se dostopa s Kolodvorske ulice. Svoja vrtova so obiskovalcem prijazno odprli Damjan Gladek in družina Lah ter jim omogočili pogled v zelene kotičke, ki običajno ostajajo skriti očem mimoidočih. Po Kolodvorski ulici se je skupina vrnila na Šutno in pot nadaljevala do Marka Novaka, kjer se je odkrivanje zgodb tega dela mesta nadaljevalo.
Sprehod se je zaključil z druženjem pri Marjanci v prostorih Društva upokojencev Kamnik, kjer so bila podeljena tudi priznanja natečaja Naj cveti povsod. Prejemnike priznanj si lahko ogledate TUKAJ.

Oddelek za razvoj in investicije

Partnersko srečanje projekta Dodana vrednost vode povezalo partnerje iz Slovenije, Avstrije in Italije
Med 29. septembrom in 1. oktobrom 2026 je na območju Kamniško-Savinjskih Alp potekalo partnersko srečanje projekta Dodana vrednost vode, ki je povezalo predstavnike občin in lokalnih akcijskih skupin (LAS) z območja Kamniško-Savinjskih Alp v Sloveniji in Avstriji ter predstavnike dveh LAS iz Umbrije v Italiji.
Tridnevno srečanje je bilo namenjeno spoznavanju naravnih in kulturnih posebnosti območja ter izmenjavi izkušenj in dobrih praks, povezanih z vodo, trajnostnim turizmom in lokalnim razvojem. Udeleženci so obiskali Jezersko, Logarsko dolino, Solčavo, Luče, Preddvor in Cerklje na Gorenjskem.
Na Jezerskem smo si ogledali Lehnjakov izvir, predstavitev dobre prakse turistične kmetije Šenk in Jezersko slatino, srečanje pa nadaljevali tudi z doživetji lokalne ponudbe. V Zgornji Savinjski dolini smo spoznavali naravne in kulturne znamenitosti Logarske doline in Luč, zadnji dan pa smo obiskali še Preddvor in Cerklje na Gorenjskem, kjer smo si ogledali območje jezera Črnava, Dvor in grad Strmol z jezerom Češnjevek.
Srečanje je bilo priložnost za krepitev sodelovanja med območji, izmenjavo znanja ter iskanje novih možnosti za skupne aktivnosti in projekte, ki poudarjajo pomen vode kot naravne, razvojne in turistične vrednote območja Kamniško-Savinjskih Alp.

Zdravilni gaj Tunjice prejel certifikat kakovosti KTZ Srce Slovenije
Strokovna komisija v sestavi dr. Tanje Lešnik Štuhec, avtorice modela Izvorno slovensko, Ilone Stermecki, lastnice turistične agencije in Marka Slapnika, naturinterpreta je kot izjemno ocenila doživetje »12 milijonov let v enem vikendu«, ki ga izvaja Zdravilni gaj Tunjice. Doživetje, ki je prejelo znak najvišje kakovosti Teritorialne kolektivne znamke Srce Slovenije, ponuja celostno izkušnjo narave in sprostitve z raziskovanjem energijskih centrov, ustvarjalno izdelavo spominka, lokalnimi dobrotami ter bivanjem v glamping hišici. Po oceni komisije bi Zdravilni gaj Tunjice lahko bil prvi primer ponudnika v kategoriji Izjemna turistična privlačnost in podkategoriji Center za kakovostno življenje in dobro počutje na ravni ambasadorjev po modelu Izvorno slovensko v Sloveniji.

V Härnösandu o prihodnosti digitalnega zdravstva
V švedskem mestu Härnösand je 15. in 16. septembra v okviru evropskega projekta HUMAN – Zdravstvo 5.0 v podporo preoblikovanju regij potekal študijski obisk in srečanje partnerjev iz desetih evropskih držav. Gostitelji so predstavili primere dobrih praks na področju digitalnega zdravstva, zdravstvene pismenosti in vključevanja.
Srečanja se je udeležil tudi direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj, dr. med., ki je skupaj s predstavniki drugih slovenskih partnerjev sodeloval v razpravah o možnostih prenosa uspešnih rešitev v slovensko zdravstveno okolje.
Med predstavljenimi rešitvami je posebej izstopal švedski sistem 1177, ki prebivalcem omogoča zdravstvene informacije, telefonsko svetovanje in začetno triažo. Dr. Rebolj je izpostavil možnosti, ki jih takšen pristop ponuja pri izboljšanju dostopnosti zdravstvenih storitev, saj lahko zmanjša potrebo po osebnih obiskih ambulant in omogoči bolj usmerjeno obravnavo.
Udeleženci so spoznali tudi uporabo navidezne resničnosti (VR) pri usposabljanju zdravstvenega kadra, med drugim za boljše razumevanje demence. Takšni pristopi omogočajo praktično usposabljanje v simuliranem okolju ter odpirajo možnosti za uporabo tudi pri drugih izzivih, s katerimi se srečuje zdravstveni sistem.
Obisk je ponudil številne konkretne primere, ki bodo lahko podlaga za nadaljnji razmislek o uvajanju digitalnih rešitev v slovensko zdravstvo. Projekt HUMAN bo v prihodnjih letih nadaljeval izmenjavo izkušenj med evropskimi regijami ter pripravo ukrepov za prehod v Zdravstvo 5.0, pri katerem so poleg tehnološkega razvoja pomembni tudi dostopnost, vključevanje in potrebe ljudi.

Javno naročilo »Sanacija plazu Žaga 4A (ID AJDA 1451597) po poplavah 4. 8. 2023«
V preteklem tednu smo na Portalu javnih naročil objavili javno naročilo »Sanacija plazu Žaga 4A (ID AJDA 1451597) po poplavah 4. 8. 2023«. Objava javnega naročila s pripadajočo razpisno dokumentacijo je dostopna na naslednji povezavi (Portal javnih naročil): https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/1199086
Ponudniki so vabljeni k oddaji svojih ponudb preko portala e-JN do srede, 14. 10. 2026, do 9. ure.

Javno naročilo »Sanacija plazu nad objektom z naslovom Potok v Črni 6 – ID AJDA 1445556, po poplavah 4. 8. 2023«
V preteklem tednu smo na Portalu javnih naročil prav tako objavili javno naročilo »Sanacija plazu nad objektom z naslovom Potok v Črni 6 – ID AJDA 1445556, po poplavah 4. 8. 2023«. Objava javnega naročila s pripadajočo razpisno dokumentacijo je dostopna na naslednji povezavi (Portal javnih naročil): https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/1199376?d=1
Ponudniki so vabljeni k oddaji svojih ponudb preko portala e-JN do četrtka, 15. 10. 2026, do 9. ure.

Občina Kamnik