Grobeljski drevored, pomemben del naravne in kulturne dediščine med Mengšem in Domžalami, postopoma dobiva nove sadike. V preteklih dneh so ob sprehajalni poti posadili nekaj mladih dreves in tako nadaljevali obnovo zgodovinskega drevoreda, ki že stoletja zaznamuje podobo tega prostora.
Grobeljski drevored je edini ohranjeni del nekdanje parkovne zasnove ob graščini Groblje. Poteka v smeri vzhod–zahod in predstavlja svojevrsten simbolni most med občinama, saj neposredno povezuje Mengeš in Domžale. Mogočna stara drevesa so skozi desetletja postala prepoznaven del krajine in priljubljena sprehajalna pot. Ker pa so se nekatera v preteklih letih posušila ali bila poškodovana, so v drevoredu nastale vrzeli, ki so postopoma spreminjale njegovo podobo.
Občina Mengeš je že pred nekaj leti poskrbela za zasaditev dvanajstih novih lip, v preteklih dneh pa so zasadili še nekaj sadik. Po ogledu drevoreda je videti, da je bilo tokrat posajenih približno šest mladih dreves. Gre za nadaljevanje prizadevanj, da se odmrla in poškodovana drevesa sproti nadomeščajo ter ohranja drevored kot pomemben del lokalne krajine.
Mlada drevesa bodo potrebovala še precej časa, da bodo zrasla in se po velikosti približala svojim mogočnim predhodnikom. Prav zato je pomembno, da se obnova ne odlaga in da se za drevored skrbi dolgoročno. Le tako bo ta tudi prihodnjim generacijam ponujal prijetno senco ter ohranil svojo biološko, krajinsko in estetsko vrednost.
Postopna obnova Grobeljskega drevoreda je pomembna predvsem zato, ker omogoča sprotno nadomeščanje odmrlih in poškodovanih dreves. S tem se ohranja njegova značilna podoba in zagotavlja, da bo drevored ostal pomemben del zelene krajine tudi v prihodnje.
Takšni posegi so dober primer premišljenega ravnanja z javnim prostorom. Ohranjanje zelenih površin namreč ni zgolj vprašanje videza, temveč tudi spoštovanja prostora, ki ga bodo uporabljale prihodnje generacije.
Ob pogledu na nove sadike pa se vendarle ponuja tudi primerjava s sosednjimi občinami. Kdaj bo skrb za obstoječe zelenje, ohranjanje dreves in premišljeno urejanje javnih površin postala enako samoumevna tudi drugje? Včasih je namreč za lepši in prijaznejši javni prostor potrebnih manj betona, manj začasnih rešitev in predvsem več dolgoročne skrbi za naravo.
bb
