Po okrogli mizi o Veliki planini

22.10.2026 ob 17.00 uri je v “mali dvorani” Doma kulture v Kamniku potekala okrogla miza o Veliki planini včeraj, danes in jutri. Prepričani smo bili, da bo glede na pomembnost teme (onesnaženost pitne vode v zajetju Iverje) dvorana nabito polna, a temu ni bilo tako, bila je “samo polna”. Ali Kamničane ta tema sploh ne zanima ali pa je šlo za slabo obveščanje o dogodku? Razloge za “slabšo” udeležbo lahko iščemo predvsem v slednjem, saj v zadnji številki tiskane izdaje Kamničan-ke in Modrih novic o tej okrogli mizi sploh niso pisali. Morda o okrogli mizi ni bil obveščen niti župan Kamnika Matej Slapar, saj ga danes med prisotnimi ni bilo. Gre seveda za malo “cinizma” z naše strani, a očitno je pitna voda za župana “drugorazredna tema”. So pa bili na okrogli mizi vsi trije županski protikandidati Uršula Majcen, Romana Učakar in Sandi Uršič, kar nam, v primeru, da bodo izvoljeni, vliva veliko upanja, da bodo težave s pitno vodo v naslednjem mandatu zmanjšane ali celo v celoti odstranjene.

Na okrogli mizi smo tisti, ki smo malo bolje seznanjeni s problematiko Velike Planine oziroma pitne vode, slišali bolj malo novega, pogovor je tekel dokaj “enostransko”, na “križ so bili pribiti” bajtarji v turističnem delu Velike planine. Naša iniciativa je ob prijavi na okroglo mizo postavila vprašanje, ali je bila opravljena analiza, kdo v največji meri onesnažuje vodo, živali ali človek. Dokler nimamo tega podatka, ni pošteno, da za vse krivimo bajtarje v turističnem delu Velike planine. Kar pa ne pomeni, da se v vsakem primeru ni treba lotiti težav z odvajanjem komunalnih odplak. Zakaj to govorimo? Ker na spletni organizacije CIPRA, ki je bila pobudnik današnjega srečanja, v primeru analiz vode v Triglavskem narodnem parku jasno in glasno piše, citiramo: “Z moderno genetsko diagnostiko so ugotovili, da so večino fekalnega onesnaženja prispevali prežvekovalci, torej divjad, govedo in drobnica. Vendar pa je pri tem onesnaženju pomemben tudi prispevek človeka. Presenetljivo je, da je relativni prispevek človeka na izvirih v Triglavskem narodnem parku več kot desetkrat večji kot v primerljivih študijah na severu Avstrije.” Članek, ki govori o tem, si lahko preberete TUKAJ. Eden od predstavnikov pašne skupnosti je omenil tudi dejstvo, da se kadavri (trupla) krav, ki poginejo (starost, bolezen, udar strele, itd.), odvržejo “kar tako”, ne odvažajo se s strani Veterinarsko-higienske službe, kar bi bilo z vidika preprečevanja širjenja bolezni tako na živali kot na ljudi izjemno pomembno, saj se z odvozom odstrani vir potencialne okužbe. Prav tako je odvoz pomemben z vidika varovanja okolja, saj z odstranjevanjem poginjenih živali preprečujemo onesnaževanje voda, tal in krme. Upravičeno lahko torej domnevamo, da je tudi v našem kamniškem primeru delež onesnaženja živalskega izvora prav tako visok in bi ga bilo treba ustrezno nasloviti. Da bi dobili realno informacijo, oziroma da bi lahko resnično naredili prave korake oziroma ukrepe, je torej potrebna ustrezna analiza.

Pogovor je tekel tudi o nespoštovanju zakonodaje, o nepridobljenih gradbenih dovoljenjih oziroma o “črnih gradnjah”, o številu greznic, vrsti greznic, o praznjenju le-teh, o kemijskem, ne samo biološkem onesnaženju vode, itd. Najbolj je prisotne šokirala izjava enega od jamarjev, ki mu je bilo rečeno, da naj podatke meritev o oporečnosti vode ne objavlja javno, saj se s tem samo seje paniko med občani. Grozljivo! Govorci so izpostavili pomen boljše ozaveščenosti posameznikov in odgovornega odnosa do okolja. Poudarili so tudi pomembnost učinkovitejšega nadzora ter preprečevanja kršitev s strani pristojnih institucij. Vsi se moramo zavedati, da je pitna voda najpomembnejša strateška dobrina prihodnosti, zato se moramo naučiti z njo ravnati odgovorno in premišljeno.

Civilna iniciativa “Športniki za Kamnik”