Večnamenski center za 4,46 milijona evrov: na ključna vprašanja občina nima odgovorov
Občina Domžale načrtuje gradnjo večnamenskega centra na Savski cesti 3, katerega investicijska vrednost znaša 4.461.048,42 evra z DDV. Projekt naj bi združil prostore za starejše in PGD Domžale-mesto. Toda ko smo občino vprašali po konkretnih razlogih za večmilijonsko novogradnjo, so številna bistvena vprašanja ostala brez konkretnega odgovora.
Občina Domžale je v začetku septembra ponovno predstavila projekt Večnamenskega centra na Savski cesti 3. Kot navaja sama, je projekt trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. V novem objektu naj bi bili prostori za medgeneracijsko druženje oziroma Center dnevnih aktivnosti ter gasilski prostori PGD Domžale-mesto s petimi intervencijskimi garažami. Investicijska vrednost projekta je ocenjena na 4.461.048,42 evra z DDV.
Projekt ni nov. Občina je že v proračunskih dokumentih za leto 2023 navajala, da je namen priprave projektne dokumentacije gradnja objekta za dnevni center starejših in druge javne vsebine.
Ker gre za večmilijonsko javno investicijo, smo občino vprašali, zakaj je takšen objekt sploh potreben, katere konkretne prostorske težave rešuje in ali so bile pred dokončno odločitvijo preverjene cenejše možnosti.
Odgovori pa odpirajo skoraj toliko novih vprašanj, kot jih zapirajo.
Gasilci: zakaj je potrebna nova stavba?
Pri PGD Domžale-mesto je občina kot ključni razlog navedla varnejši priključek na regionalno cesto.
»Prihodnji izziv PGD Domžale-mesto je predvsem varno priključevanje objekta neposredno na regionalno cesto, kar pa se v obstoječem objektu ne da urediti.«
Na novi lokaciji čez cesto naj bi bilo po pojasnilu občine priključevanje varnejše, zagotovljene pa naj bi bile tudi potrebne manipulativne površine.
Občina hkrati poudarja, da vozila PGD Domžale-mesto niso »težka logistika«, temveč tehnična vozila za reševanje v bližnji okolici, pri katerih je pomembna predvsem bližina in hitrost posredovanja.
To pojasnilo sicer odgovarja na vprašanje o prometni ureditvi nove lokacije, ne odgovori pa na vprašanje, ali je bila pred odločitvijo za štiriinpolmilijonsko novogradnjo izdelana strokovna analiza vseh možnosti ureditve obstoječega objekta.
Občino smo namreč vprašali, ali obstaja statična, gradbena ali prostorska študija, ki bi dokazovala, da je sedanji gasilski dom neprimeren, nevaren oziroma dokončno premajhen.
Na to vprašanje odgovora nismo prejeli.
Kaj bo s sedanjim gasilskim domom?
Še bolj zanimivo je vprašanje sedanje stavbe.
Neposredno nad obstoječimi garažami so občinski prostori, v katerih delujeta tudi občinska oddelka. Zato smo občino vprašali, zakaj teh prostorov ne bi reorganizirala in s tem omogočila gasilcem širitev oziroma posodobitev obstoječega objekta.
Odgovor?
»Dogovori o obstoječem objektu še potekajo.«
To je vse.
Tako javnost za zdaj ne ve, kakšna bo prihodnost sedanjega gasilskega doma, kaj bo z garažami in ali je občina sploh izdelala primerjavo med prenovo obstoječega objekta in gradnjo novega.
Pri investiciji v višini več kot 4,46 milijona evrov pa je to pomembno vprašanje.
CDA: odlična lokacija, ki je vendarle začasna
Drugi pomemben del projekta je namenjen starejšim.
Na Ljubljanski cesti 85 namreč že deluje Center dnevnih aktivnosti (CDA), ki ga občina sama opisuje zelo pozitivno. V svojem odgovoru je zapisala:
»Veseli nas, da ste prepoznali uspešno in odlično delovanje CDA.«
Toda prav zaradi tega se postavlja vprašanje: zakaj je treba uspešno delujoč program preseliti v nov, večmilijonski objekt?
Občina odgovarja, da je bila sedanja lokacija že od začetka zamišljena kot začasna. Prostorsko naj bi nova lokacija omogočila več kakovosti, predvsem zunanje terase in zelene površine ter razvoj dejavnosti v skladu s Strategijo za starejše.
To je argument za kakovostnejšo lokacijo, ni pa odgovor na vprašanje o dejanski prostorski stiski.
Občino smo namreč vprašali po konkretnih podatkih o zasedenosti sedanjega CDA in analizah, ki bi pokazale, da so njegove kapacitete nezadostne.
Tudi na to vprašanje konkretnih podatkov nismo prejeli.
Ni podatka o številu uporabnikov, zasedenosti posameznih programov, čakalnih vrstah ali analizi, koliko dodatnih kapacitet naj bi občina dejansko potrebovala.
Namesto tega občina navaja predvsem prednosti nove lokacije.
Zakaj denar za nov center in ne za Dom upokojencev?
Postavili smo tudi vprašanje, ali bi bilo skoraj 4,5 milijona evrov mogoče usmeriti v reševanje problemov Domžalskega doma upokojencev, kjer so potrebe po izboljšanju bivalnih razmer že dalj časa predmet javnih razprav.
Občina je odgovorila, da je Dom upokojencev Domžale javna služba v pristojnosti države, kar je sicer formalno pojasnilo pristojnosti, vendar precej priročen odgovor na vprašanje, kaj lahko lokalna oblast stori za ljudi, ki v tej občini živijo. Če občina za večmilijonsko gradnjo novih prostorov lahko najde voljo, denar in rešitve, je težko razumeti, zakaj pri bivalnih razmerah domžalskih starejših ostane zgolj pri pojasnilu, da je za to pristojna država.
Formalno je to odgovor na vprašanje pristojnosti. Ni pa odgovor na vprašanje, ali je občina pri načrtovanju večmilijonske investicije opravila kakršnokoli primerjavo javnih potreb in možnosti porabe tega denarja.
Prav tako ni odgovora na vprašanje, ali bi občina lahko z državo sodelovala pri izboljšanju razmer v domu oziroma ali je bila takšna možnost sploh analizirana.
In kje so mladi?
Zanimiv je tudi odgovor glede mladih.
Iz prvotnih načrtov centra so bili mladi umaknjeni, čeprav ima občina Center za mlade Domžale. Zato smo vprašali, ali občina ocenjuje, da so potrebe mladih v središču mesta že v celoti rešene.
Odgovor občine je predvsem naštevanje različnih aktivnosti: Center za mlade Domžale, Komisija za mladinska vprašanja, mladi župan in mlada županja, Mladinski svet Domžale ter drugi projekti.
Občina zagotavlja, da skrb za mlade ostaja ena njenih prioritet.
Toda konkretnega odgovora na zastavljeno vprašanje, zakaj mladi niso več vključeni v ta projekt, pravzaprav ni.
Štiri milijone in pol evrov – vprašanja ostajajo
Občina je torej pojasnila, kaj želi z novim objektom pridobiti: varnejši dostop za gasilce, nove gasilske prostore ter kakovostnejše in večje prostore za dejavnosti starejših. Uradni opis projekta predvideva pet intervencijskih garaž, različne gasilske prostore ter večnamenske prostore, učilnice, kuhinjo in zunanjo teraso za dejavnosti starejših.
Toda pri javni investiciji v višini 4.461.048,42 evra je pomembno tudi drugo vprašanje: ali je izbrana rešitev najbolj smotrna in ali je bila pred njo dovolj temeljito preverjena alternativa?
Na naša vprašanja o strokovni podlagi za novogradnjo, možnosti razširitve obstoječega gasilskega doma, konkretni zasedenosti CDA, primerjavi stroškov različnih rešitev in prihodnosti sedanjega objekta odgovori niso ponudili konkretnih podatkov.
Za zdaj tako ostaja predvsem obljuba novega objekta.
Manjka pa bistveni del zgodbe: dokumentirana utemeljitev, zakaj je prav takšna rešitev za občino in njene občane najbolj smiselna.
In pri 4,46 milijona evrov javnega denarja je to vprašanje, ki si ga občani nedvomno zaslužijo.
Kakšno mesto pravzaprav gradimo?
Pri vsem skupaj pa ostaja še pomembnejše vprašanje od tega, ali bodo gasilci dobili boljše garaže in starejši nove prostore. Kakšno središče Domžal si sploh želimo?
Savska cesta 3 ni nek odmaknjen kos občinskega zemljišča na obrobju mesta. Gre za prostor v strogem mestnem središču, kjer je vsaka nova stavba poseg v prostor za naslednjih nekaj desetletij. Zato vprašanje ni samo, ali je objekt mogoče zgraditi, temveč predvsem, ali je prav tam in v takšni obliki najbolj smiselna njegova umestitev.
Štiri milijone in pol evrov vredna investicija bi morala biti del jasne dolgoročne urbanistične zgodbe: kako bo videti center Domžal čez 10, 20 ali 30 let, katere javne vsebine v njem potrebujemo, kje naj bodo zelene in javne površine, kako bomo reševali promet in intervencijske poti ter kako bomo omejen prostor v središču namenjali vsem občanom.
Če takšne širše vizije ni, potem posamezne nove stavbe sicer lahko zapolnijo prazne parcele, vendar mesta ne gradijo nujno.
Domžale zato ne potrebujejo le novih objektov. Potrebujejo predvsem odgovor na vprašanje, kakšno mesto želijo biti. In ta odgovor bi moral obstajati še pred prvo lopato, ne šele potem, ko je lokacija že izbrana in je za projekt porabljenih več milijonov evrov javnega denarja.
_______________________________________________________________________
Odgovor Urada županje Občine Domžale:
Prihodnji izziv PGD Domžale-mesto je predvsem varno priključevanje objekta neposredno na regionalno cesto, kar pa se v obstoječem objektu ne da urediti. Na novi lokaciji čez cesto bo priključevanje bolj varno in urejeno z vsemi potrebnimi manipulativnimi površinami pred objektom. Vozila PGD Domžale-mesto so tehnična vozila, ki izvajajo reševanje v bližnji okolici, njihova glavna prednost pa je ravno bližina in hitro posredovanje na območju, ki ga pokriva omenjeni PGD in ne gre za težko logistiko.
Dogovori o obstoječem objektu še potekajo.
Veseli nas, da ste prepoznali uspešno in odlično delovanje CDA, ki deluje na lokaciji Ljubljanska cesta 85, že dobro leto. Trenutna lokacija je bila že v začetku mišljena kot začasna, programsko je lepo zaživela, prostorsko pa ne ponuja zunanjih teras in zelenih površin. Z novo lokacijo bo CDA bistveno pridobil na kvaliteti prostorov, možnosti izvajanja programov in omogočil razvoj dejavnosti skladno s sprejeto Strategijo za starejše.
Dom upokojencev Domžale je javna služba, ki deluje v okviru mreže javne zdravstvene in socialnovarstvene politike, v pristojnosti države.
bb (uredništvo)
