Gneča pri domžalski avtobusni postaji in makadamskem parkirišču je bila že dlje časa povezana tudi s postavitvijo Tunela sreče, ki je oviral pešce, starše z otroškimi vozički, kolesarje in uporabnike skirojev. Tik pred zadnjo in najbolj intenzivno predvolilno soboto, 7. novembra, pa je bil tunel nenadoma odstranjen. Razlog za umik ni bila skrb za lažje gibanje občanov, temveč zagotovitev prostora za predvolilne stojnice županskih kandidatov.
Ob tem se ponuja še primerjava z umetniškim delom, ki je očitno že precej dlje na čakanju. Skulptura Vodnjak, ki je od leta 1997 stala v Slamnikarskem parku, je bila pred petimi leti odpeljana na čiščenje. Njena vrnitev se v vseh teh letih še ni zgodila. Očitno pa njena ponovna postavitev ne sodi med trenutne občinske prioritete oziroma umetniške kriterije – za razliko od plastičnega PVC-tunela, ki je svoje mesto v javnem prostoru očitno našel.
Okoliščine odvoza in nadaljnjega ravnanja s skulpturo Vodnjak so postale tudi predmet obravnave Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), saj obstaja sum, da je bila skulptura odtujena.
Predvolilne stojnice so dobile prostor, ki ga prej ni bilo
Kar je bilo za občane očitno mogoče spregledati in dopuščati dlje časa, je bilo za potrebe predvolilnega nagovarjanja mogoče urediti čez noč. Tunel sreče je moral odstopiti prostor politiki. Če je to domžalska različica politične korektnosti, potem je očitno odvisna predvsem od tega, kdo prostor potrebuje in za kakšen namen.
Pred postavitvijo Tunela sreče je bila ta lokacija zaradi velikega pretoka ljudi priljubljeno prizorišče predvolilnih srečanj. Kandidati za župana so tam lahko neposredno nagovorili občane, se z njimi pogovorili in jim ob tej priložnosti namenili tudi kakšno simbolično darilo.
Prostor ob avtobusni postaji in makadaskem parkirišču je tako postal svojevrsten prikaz občinskih prioritet. Ko gre za vsakodnevne potrebe občanov, se zdi, da je mogoče na rešitev čakati precej dolgo. Ko pa je treba zagotoviti prostor za predvolilno dejavnost, se stvari uredijo hitro. Medtem skulptura Vodnjak še vedno čaka na vrnitev v Slamnikarski park, PVC-tunel pa je dobil svoje mesto v javnem prostoru. Na čigavo željo?
- V kolikor zmaga aktualna županja, se bo plastični tunel vrnil na stroške davkoplačevalcev, seveda v novi novoletni preobleki z lučkami, potem ko je odpeljan na prenovo.
- V kolikor pa zmaga konkurenca, Tunela sreče ne bo več. Namesto njega se bo v Slamnikarski park končno vrnila Skulptura Vodnjak.
Ob tem se postavlja preprosto vprašanje: po kakšnih merilih občina odloča o tem, kaj sodi v javni prostor, kdo ga lahko uporablja in čigavim interesom daje prednost? Odgovor bi morali poznati predvsem občani, saj gre za njihov skupni prostor in javni denar.
bb
