DomovKolumnaKdo si lasti javni medijski prostor?

Kdo si lasti javni medijski prostor?

Medijska neodvisnost ni odvisna samo od tega, kdo plačuje objave, temveč tudi od tega, kdo si lahko zagotovi največ prostora in čigav glas zato ostaja preslišan.

Beseda »neodvisnost« je v sodobni medijski krajini postala ena najbolj zlorabljenih krink. Ko slišimo, da je neki medij neodvisen, bi se morali najprej vprašati: neodvisen od koga in – predvsem – za čigav denar?

Neodvisnost ni isto kot nepristranskost

Popolne medijske neodvisnosti v resnici ni. Vsak medij ima lastnika, financerja, urednika in svoje interese. Vprašanje torej ni, ali je medij odvisen, temveč komu je zavezan, kakšni interesi vplivajo na njegovo delovanje in kako odkrito to priznava.
Če medij financira zasebni kapital ali politična stranka, so razmerja vsaj načeloma jasna. Lastnik oziroma financer ima svoje interese, medij pa deluje v okviru zasebnega projekta. Težava nastopi, ko se zasebni ali politični interesi zavijejo v plašč javnega interesa, račun za takšno delovanje pa se izstavi davkoplačevalcem.
Javni denar namreč ni last nobene politične garniture. Pripada občanom, ki imajo pravico pričakovati, da se bo uporabljal v javno korist, ne pa za ustvarjanje ugodnejše podobe oblasti.

Ko se javni denar spremeni v uredniško usmeritev

Tudi na lokalni ravni, daleč stran od velikih medijskih spopadov za nacionalno televizijo, se odpira podobno vprašanje. Pod slogani o »odprtem prostoru za vse občane« in »soustvarjanju lokalnega utripa« se skriva vprašanje, kdo dejansko določa vsebino in kdo plačuje njeno objavo.
Ko lokalni portal ali glasilo prejema denar iz občinskega proračuna, se upravičeno postavi vprašanje, ali takšno financiranje vpliva na uredniško politiko. Še posebej takrat, ko se začne poudarjati potreba po večjem številu »pozitivnih zgodb«, medtem ko kritična vprašanja, polemike in drugačna mnenja dobivajo manj prostora.
Če medij, ki se financira z javnim denarjem, napoveduje, da bo več prostora namenil pozitivnim objavam, se moramo vprašati, kaj to pomeni za njegovo osnovno poslanstvo. Medij ni občinska oglasna deska. Njegova naloga ni ustvarjanje všečne podobe oblasti, temveč obveščanje javnosti.
Pozitivne zgodbe same po sebi niso problem. Problem nastane, ko postanejo merilo za to, kaj je vredno objave in česa javnost morda ne bi smela izvedeti.

Kdo si lahko kupi največ javnega prostora?

Ob tem obstaja še ena težava, ki je v razpravah o medijski neodvisnosti pogosto spregledana: zasedanje javnega medijskega prostora.
Kdor ima na voljo dovolj finančnih sredstev, si lahko zagotovi tudi večjo medijsko prisotnost. Z oglaševanjem, plačanimi objavami, promocijskimi vsebinami in različnimi oblikami sodelovanja lahko posamezni politični ali interesni krogi pridobijo nesorazmerno veliko prostora za predstavljanje svojih sporočil.
Če se pri tem uporabljajo javna sredstva, je vprašanje še toliko pomembnejše. Občani namreč ne financirajo samo posameznih objav, temveč lahko posredno financirajo tudi razmerja moči v lokalnem medijskem prostoru.
Medtem ko so sporočila tistih z večjim finančnim zaledjem redno in vidno predstavljena, se drugi mediji težje prebijejo do javnosti. Njihovi prispevki, kritična vprašanja, opozorila in drugačna mnenja ostajajo na robu medijske pozornosti. Ne zato, ker bi bili nujno manj pomembni, temveč zato, ker nimajo enakih možnosti za doseganje občanov.
Tako nastane navidezna pluralnost. Medijev je lahko več, objav še več, vendar javni prostor ni nujno tudi vsebinsko odprt. Če imajo nekateri možnost, da si z denarjem zagotovijo stalno prisotnost, drugi pa za svoje mesto v javni razpravi nimajo enakih možnosti, potem ne govorimo več samo o medijski konkurenci, temveč tudi o neenakem dostopu do javnosti.
Kdo je torej v takšnem okolju zares slišan? Tisti, ki ima kaj povedati, ali tisti, ki ima na voljo dovolj denarja, da njegovo sporočilo pride do občanov?

Kritika ni motnja, ampak del javnega interesa

Največja nevarnost medijske odvisnosti je v tem, da se lahko predstavlja kot pluralnost in javna služba, v resnici pa deluje predvsem kot promocijski servis financerja.
V svetu, kjer bi bile dobrodošle samo pozitivne novice, bi kritična misel postala motnja v sistemu, občan s svojim vprašanjem pa nezaželen vsiljivec.
Toda naloga medijev ni, da oblasti zagotavljajo prijetno medijsko okolje. Njihova naloga je, da preverjajo njeno delo, odpirajo vprašanja, objavljajo različna mnenja in omogočajo javno razpravo. Tudi takrat, ko so ugotovitve neprijetne za tiste, ki odločajo o proračunskem denarju.
Prav zato bi moralo biti financiranje medijev iz javnih sredstev pregledno, merila za dodeljevanje denarja jasna, uredniška avtonomija pa zagotovljena. Javni denar ne sme postati sredstvo za ustvarjanje medijske prednosti ali nagrajevanje vsebin, ki so politično všečne.

Ne iščimo neodvisnih, temveč odgovorne medije

Zato nehajmo iskati mitološke »neodvisne medije«, kot da bi obstajali zunaj vseh finančnih in interesnih razmerij. Iščimo raje profesionalne, odgovorne in pogumne medije.
Razlika med njimi in mediji, ki postanejo podaljšek interesov svojih financerjev, je v tem, ali so pripravljeni ohraniti kritično distanco, preverjati informacije in dati prostor tudi tistim, katerih mnenja niso po volji njihovih plačnikov.
Njihova temeljna zaveza mora biti javnost, resnica in argumentirana razprava. Ne lastnik, ne politična stranka, ne župan, ne občinska uprava in ne oglaševalec.
Prava svoboda govora se namreč ne začne tam, kjer oblast ploska pozitivnim novicam, temveč tam, kjer mora prenesti tudi ogledalo kritike. Še posebej takrat, ko se medijski prostor financira z denarjem, ki pripada vsem občanom.

Če si lahko nekdo z javnim denarjem kupi prostor, v katerem je njegov glas vedno slišan, drugi pa ostajajo preslišani, potem vprašanje ni več samo, ali imamo neodvisne medije. Vprašanje je, ali imamo sploh še enakopraven javni prostor za različna mnenja.

Vse ostalo je lahko zelo drago plačana tišina.

Naslovna karikatura: AI

bb (urednik)

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

Promocijska sporočila

Sodelavec v računovodstvu (m/ž), Kamnik

0
Si natančna, odgovorna in organizirana oseba, ki jo veseli delo s številkami in računovodskimi evidencami? Te privlači raznoliko delo, pri katerem sta pomembna tako...