Kamnik, 21. september 2026 – Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik pojasnjujeta potek dogodkov po ugotovljeni mikrobiološki neskladnosti pitne vode na vodovodnem sistemu Iverje, izvedene ukrepe ter aktivnosti, ki jih na področju zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo izvajamo že vrsto let.
Pri rednem vzorčenju pitne vode na zajetju Iverje je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v vzorcu ugotovil prisotnost intestinalnih enterokokov v koncentraciji 1 CFU/100 ml. Uredba o pitni vodi določa mejno vrednost 0 CFU/100 ml, zato vzorec ni bil skladen s predpisanimi mikrobiološkimi zahtevami.
Komunalno podjetje Kamnik je po prejemu rezultata neskladnega vzorca s strani NLZOH 9. septembra nemudoma sprožilo predpisane ukrepe v skladu z Načrtom ravnanja v izrednih dogodkih. Uporabniki so bili obveščeni o obveznem prekuhavanju vode, izvedeno je bilo kloriranje sistema, spremljanje vsebnosti klora na posameznih točkah omrežja ter ponovno vzorčenje.
Ponovno vzorčenje je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) izvedel v četrtek, 10. septembra. Rezultati analiz so potrdili, da v odvzetih vzorcih intestinalni enterokoki niso bili več prisotni, zato je bil v petek, 11. septembra, ukrep obveznega prekuhavanja vode preklican. Uporabnikom je bilo ob tem priporočeno, da pred ponovno običajno uporabo vode pipe izperejo.
Po podatkih Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik v času dogodka ni bilo zaznanega povečanega števila obolenj, ki bi jih bilo mogoče povezati s pitno vodo.
Zakaj se lahko takšna odstopanja pojavijo spomladi in jeseni?
Na vodovodnem sistemu Iverje je bilo mikrobiološko odstopanje zaznano v jesenskem času. Kot pojasnjujejo na NLZOH, so vodni viri v določenih obdobjih leta, predvsem spomladi in jeseni, zaradi hidroloških razmer bolj izpostavljeni vplivom iz vodnega zaledja. Padavine in večja namočenost tal lahko povečajo spiranje s površja ter vpliv površinskih voda na podzemne vodne vire.
Intestinalni enterokoki so indikator fekalnega onesnaženja, vendar njihova prisotnost sama po sebi ne pove, od kod onesnaženje izvira. Možni vplivi so različni – od vplivov kmetijske dejavnosti in gnojenja do komunalnih odpadnih voda ali živali oziroma divjadi v vodnem zaledju.
Pri tokrat ugotovljeni koncentraciji 1 CFU/100 ml je količina biološkega materiala tako majhna, da konkretnega izvora na podlagi standardnega vzorca ni mogoče zanesljivo določiti. Za natančnejše ugotavljanje izvora bi bilo potrebno ciljno vzorčenje večjih količin vode, predvsem v času povečanega hidrološkega pritiska.
Pomembno je, da posameznega neskladnega vzorca ne obravnavamo ločeno od sistema nadzora pitne vode. Redno vzorčenje je namenjeno prav temu, da zazna tudi mikrobiološka odstopanja, ki jih brez laboratorijske analize ni mogoče zaznati, ter omogoči pravočasno ukrepanje.
Sistem Iverje in vodovodno omrežje obnavljamo in nadgrajujemo že vrsto let
Aktivnosti za povečanje varnosti in zanesljivosti vodooskrbe niso posledica zadnjega dogodka. Občina Kamnik skupaj z upravljavcem že vrsto let sistematično obnavlja vodovodno infrastrukturo, nadgrajuje nadzor ter vlaga v zaščito vodnih virov in njihovega zaledja.
V zadnjih desetih letih so bile izvedene obnove in dograditve vodovodnega omrežja, objektov in naprav na številnih območjih občine, med drugim v Godiču, Mekinjah, Podgorju, Vrhpolju, Bistričici, Markovem, Nevljah, Stranjah, Županjih Njivah in na območju Duplice. Med večjimi projekti je bila tudi izgradnja vodohrana Črna, vzporedno pa so potekale posodobitve črpališč, vodohranov, avtomatike in daljinskega nadzora.
Občina že osem let sodeluje z Jamarskim klubom Kamnik pri raziskovanju izvirskih in podzemnih voda na območju Kamniško-Savinjskih Alp, s čimer pridobiva podatke za boljšo zaščito zajetja Iverje.
Po poplavah je bilo na območju med Kamnikom in Spodnjimi Stranjami obnovljeno dva kilometra glavnega vodovoda in zgrajen nov premostitveni objekt čez Kamniško Bistrico. V zadnjih 7 letih so bile na območju zajetja Iverje izvedene tri globoke vrtine za zajem vode iz vodonosnika na globini 170 metrov, dve pa sta že vključeni v javni vodovod.
Pomemben del preventivne zaščite vodnih virov je tudi skrb za nadzorovan odvoz odpadnih voda z območja Velike planine in Kamniške Bistrice. Na Veliki planini od leta 2022 poteka organiziran odvoz grezničnih gošč, letos pa tudi sistematično evidentiranje greznic, njihovega stanja in značilnosti. Namen evidentiranja je predvsem ugotoviti dejansko stanje na terenu in pridobiti celovit pregled nad obstoječimi načini ravnanja z odpadnimi vodami. Na tej podlagi bo mogoče iskati in načrtovati ustrezne rešitve za posamezna območja ter dolgoročno zmanjševati morebitna tveganja za kraško podzemlje in vodne vire.
Nadaljujemo z večjimi investicijami
V zaključni fazi je priprava dokumentacije za celovito prenovo zajetja in vodohrana Iverje, ki obsega rekonstrukcijo objekta ter posodobitev opreme in naprav za nadaljnje varno in zanesljivo obratovanje.
V letih 2027/2028 je načrtovano nadaljevanje rekonstrukcije transportnega vodovoda Spodnje Stranje–Stahovica (vodohran Iverje), kjer bo zamenjanih približno 2,9 kilometra dotrajanega cevovoda. Projekt je ocenjen na nekaj manj kot 2,5 milijona evrov.
Hkrati se pripravlja približno 1,1 milijona evrov vredna rekonstrukcija kritičnih odsekov primarnega vodovoda Kamnik–Iverje–jug. Gre za več kot 3,5 milijona evrov načrtovanih vlaganj samo v dva večja projekta vodovodnega omrežja, poleg rednega investicijskega vzdrževanja in drugih posegov.
V kratkem je predviden tudi začetek rekonstrukcije vodovoda na območju Žal, v zaključni fazi pa je priprava dokumentacije za izgradnjo vodovoda Potok – Velika Lašna.
Nadzor, zaščita vodnega vira in obnova sistema
Dogodek obravnavamo resno in strokovno. Sistem rednega nadzora je odstopanje zaznal, sproženi so bili predvideni zaščitni ukrepi, ponovna vzorčenja pa so potrdila skladnost vode, kar je omogočilo preklic ukrepa prekuhavanja.
Hkrati se nadaljuje delo, ki poteka že vrsto let: spremljanje kakovosti vode in vodnega zaledja, zaščita vodnih virov, urejanje odpadnih voda na občutljivih območjih, zagotavljanje dodatnih vodnih virov, obnova dotrajanih cevovodov ter tehnološka nadgradnja sistema.
Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik bosta skupaj z NLZOH in drugimi strokovnimi institucijami aktivnosti nadaljevala tudi v prihodnje. Cilj ostaja jasen: čim bolj varen, zanesljiv in odporen sistem oskrbe s pitno vodo ter hitro ukrepanje ob vsakem zaznanem odstopanju.
Občina Kamnik
