Javni prostor odraža odnos politike do skupnosti. V Domžalah se že desetletja ponavlja vzorec odločitev, ki dajejo prednost zasebnim interesom pred skupnim dobrim. Dragocene lokacije v središču mesta in ob naravnih robovih se pozidavajo brez jasne dolgoročne vizije, čeprav ima občina predkupno pravico in možnost, da prostor nameni vsebinam v korist občanov.
Namesto domov za starejše, javnih kulturnih in družbenih prostorov ali nujno potrebne infrastrukture dobivamo objekte, ki trajno spreminjajo podobo mesta. Odsotnost celostnega razmisleka o razvoju prostora danes pušča posledice, ki jih bodo občutili še prihodnji rodovi. Vprašanje ni več, ali si tak razvoj želimo, temveč kdo zanj nosi odgovornost.
Kako razumeti dovoljenje nekdanje županje Cvete Zalokar Oražem za gradnjo »moderne« hiše nasproti Kulturnega Doma Franca Bernika in Mullerjeve secesijske zgradbe?
Le kaj je prepričalo nekdanjega župana Tonija Dragarja (retorično vprašanje, kaj ne?), da je dovolil gradnjo tega modernega kompleksa v zasebni lasti – to še ni toliko sporno, v samem centru mesta? Občina bi morala zemljišče odkupiti, tako in tako ima predkupno pravico in omogočiti gradnjo nečesa v splošno dobro občanov.
Naj spomnimo, da je nekdanji župan Toni Dragar tik pred iztekom mandata temeljito prenovil vrtec na Savski cesti 1, ki ga je županja Renata Kosec takoj po nastopu mandata porušila. Na tem mestu je predvidena gradnja novega gasilskega doma, saj naj bi bil obstoječi objekt čez cesto neustrezen. Predvolilne obljube je vendarle treba izpolniti.
V Domžalskem domu na Ljubljanski cesti 58 v 1. nadstropju deluje Oddelek za investicije Občine Domžale, v pritličju pa ima prostore Center za mlade in Društvo Lipa.
V središču Domžal je na voljo več tisoč kvadratnih metrov praznih poslovnih prostorov, kamor bi bilo mogoče preseliti občinske oddelke. Domžalski dom bi tako lahko namenili druženju in javnim vsebinam, brez za ta namen dodatne pozidave dragocenega prostora v središču mesta.
Število zaposlenih v občinski upravi se nenehno povečuje (zaposlitve pri dejavnosti izposoje koles, vozniki Domžalk, redarska služba ipd.), zato obstoječa občinska stavba na Ljubljanski 69 ne zagotavlja več dovolj prostora za vse nove zaposlitve. Že pred leti — lahko rečemo celo pred mnogimi leti — je bila podana ideja o gradnji nove občinske stavbe. V oči bode tudi dejstvo, da v teh prostorih brezplačno in za nedoločen čas deluje Upravna enota RS.
Skoraj v središču Domžal, na elitni lokaciji ob športnem parku in v neposredni bližini Kamniške Bistrice, na mestu nekdanjega skladišča trgovine Pelati, je bil v prejšnjem mandatu zgrajen industrijski objekt v zasebni lasti.
Na takšni lokaciji si Domžalčani lažje predstavljamo objekte, ki bi služili širšim in nujnejšim potrebam občanov, na primer dom upokojencev, ki ga v občini nujno potrebujemo, ali morebiten nov gasilski dom, ki naj bi bil obljubljen ob prejšnjih volitvah. Ob tem se poraja tudi vprašanje vloge Občine (župana Tonija Dragarja), ki je imela na tem območju predkupno pravico, a je očitno ni uveljavila. Gre za pomanjkanje vizije ali poplačano uslugo?
Očitno v prejšnjem mandatu ni bilo politične volje župana Tonija Dragarja, da bi na dražbi za odkup Kovinarja namenili 1,5 milijona evrov.
Če bi občinska uprava znala sprejemati prave odločitve ter pravočasno odkupovati strateške prostore in stavbe v našem mestu, se danes ne bi spraševali, kam umestiti posamezne vsebine. Prav tako ne bi bilo treba vlagati milijonov evrov v prenove neustreznih objektov ali po nepotrebnem graditi stavb brez strateškega pomena, za katere niti ne znamo jasno opredeliti vsebin. Vse skupaj deluje kaotično in brez jasne vizije.
Dvonadstropna upravno – stanovanjska zgradba, zgrajena leta 1913.
Kompleks nekdanje tovarne Univerzale, ki je v zasebni lasti, se skladno z veljavnim Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/18 in 01/24) nahaja v enoti urejanja prostora DŽ-86, kjer je predvidena izdelava Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Gre za eno pomembnejših vsebinskih območij mesta, čemur mora slediti tudi umeščanje ter oblikovanje objektov. Kompleks nekdanje slamnikarske tovarne (Domžale – Slamnikarska tovarna, EŠD: 13402) je varovan tudi kot kulturna dediščina.
V preteklih obdobjih je bilo izraženih že precej različnih idej, ki so predvidevale različne programe. Objekt bi bil zanimiv tudi kot objekt z javnimi in drugimi mestotvornimi programi. Trenutno za kompleks ni jasno določenih vsebin, niti ni zagotovljenih finančnih sredstev in izdelanih dokumentov, ki so potrebni v primeru nakupa s strani občine.
Vir: Občina Domžale
V primeru nakupa kompleksa nekdanje tovarne Univerzale bi se v te prostore lahko preselile službe, kot so Upravna enota, Geodetska uprava, Zemljiška knjiga, Center za socialno delo, sodišče ipd. V občinsko zgradbo bi se lahko vrnile službe, ki trenutno delujejo v Domžalskem domu na Ljubljanski cesti 58, v prostorih na Mestnem trgu 1, v gasilskem domu in verjetno še na drugih lokacijah. Domžalski dom, v katerem že delujeta Center za mlade in Društvo Lipa za starejše, bi lahko v celoti namenili programom za mlado in starejšo populacijo, tako da novogradnja ne bi bila potrebna.
Ste vedeli, da je imela občinska uprava pred leti zaposlenega mestnega arhitekta? Danes, ob vse bolj avtokratskem vodenju občine, strokovni dialog očitno ni več zaželen.
Navada oslepi človeka pred vsem česar ne želi videti.
bb
